V mesecu decembru 2019 sta izšli velika vinilna plošča Naj se sliši naša pesem / Slapovi in zgoščenka z enakim naslovom vendar dodatnimi skladbami.

Pred nami je antologijska vinilna izdaja uspešnic Slapov, zasedbe, ki je poleg Avsenikov in Slakov naša najuspešnejša narodnozabavna zasedba in pop zasedba nasploh - prejemnik diamantne plošče, kar je izjemen dosežek za naše razmere ... bil je že v časih delovanja zasedbe, med letoma 1992 in 2007, dandanes pa se zdi in tudi je dejansko in čisto empirično nedosegljiv. Tudi silno popularni Henčki, ki so v osemdesetih podirali prodajne rekorde in so pravzaprav nekakšni predhodniki Slapov po imidžu in uspehu v narodnozabavnih in pop vodah, diamantnega uspeha niso dosegli, so pa nanizali vrsto uspešnih plošč, s katerimi so pokazali, da narodnozabavna glasba ne funkcionira zgolj v narodni noši in standardnih obrazcih, ampak se prav tako dobro prime tudi malce drugače. Slapovi so svojo glasbo oblekli v sodobna oblačila, jo približali mlajši populaciji, ki se s tradicijo (raumljivo) ni mogla ali hotela poistovetiti, kljub temu pa so obdržali dovolj taiste tradicije, da so jo mladim pripeljali v ušesa na drug, sodoben in časom zadosten način. Zato so dejansko pravi "cross-over" bend, zasedba, ki je širino glasbenega in (med)žanrskega polja vzela zares in iz tega naredila svojo zgodbo; komercialno uspešno in za vse generacije. Ko govorimo o vseh generacijah, to tudi dejansko drži: od 8 do 80, pa naprej in nazaj ... Moja teta, rojena pred drugo svetovno vojno in najverjetneje vaš vnuk, rojen po osamosvojitvi.

K tako uspešni prodaji plošč je poleg vseh faktorjev, ki smo jih že omenili, seveda prispevala tudi razgibana festivalska pot zasedbe in številne zmage na teh festivalih; statistika pravi, da gre za več kot dvajset takšnih zmag. Pesmi, ki so jih igrali, so se med ljudmi prijele in, kot zapiše v spremni besedi k plošči tudi sodelavec in mentor zasedbe Vili Bertok (svojčas član uspešnih Don Juanov s podobno zgodbo, le da so začeli v pop vodah), zasedba jih je igrala tudi na veselicah, kjer jih je imelo priložnost slišati kar najširše občinstvo.

Na pričujoči plošči tako najdemo trinajst pesmi, posnetih med letoma 1993 in 2007 za založbo Helidon, matično založbo zasedbe in založbo, ki je že ob prelomu desetletja iz šestdesetih v sedmdeseta ponudila varno in zanesljivo okrilje mnogim pomembnim zasedbam narodnozabavnega žanra; nekatere od teh zasedb, denimo ansambel Mihe Dovžana in Borisa Kovačiča pa imajo težo tudi v literarnem aspektu, saj so besedila njihovih pesmi pisali ugledni slovenski pesniki in pesnice, med drugimi Svetlana Makarovič in Gregor Strniša. Ansambel Slapovi sicer ni težil k literarni prepoznavnosti, pesmi, kot so Ne reci nikdar, Srce ti svoje dam ali Zapleši ta valček pa so jim nedvomno prinesle prepoznavnost med občinstvom in jim omogočile tudi vidno mesto v zgodovini popularne glasbe pri nas.

In kaj še dodati? Kaj velja še povedati? Da je vinilna izdaja, ki povzema glasbeno kariero Slapov, zares lično urejena, pogrešili ne boste nobenih podatkov, vse je tu: naslovi in letnice plošč, s katerih so pesmi izbrane, pa vsi ostali podatki in datumi, ki jih potrebuje glasbena zgodovina, da lahko funkcionira, umešča in kanonizira ... in ko govorimo o kanonizaciji, so s pričujočo izdajo Slapovi dokončno trdno zasidrani v slovenskem popularnoglasbenem kanonu. Od muh pa ni niti, da boste morali, če boste hoteli takole ploščo zares poslušati, tudi vstati in jo obrniti - tudi to je znak, da Slapovi zahtevajo celega poslušalca.

Zapisal Matej Krajnc.